• Facebook
  • Twitter
  • RSS

Pomlad ponovnih odkritij

Vsako leto doslej je oblikovalec poskrbel, da smo na Mediani imeli zgledne novoletne voščilnice. Vedno znova sem bila ponosna na njihov videz in besedilo; z veseljem sem vsakemu naslovniku posebej pripisala še kaj zanj oziroma zanjo.

Sprva smo jih samo tiskali; dva do tri tedne sem potrebovala, da sem poiskala priložnost za pravi navdih, da ne bi kar tja v en dan vsakomur napisala le, da mu želim zdravja in sreče. Oguljena fraza; ni mi šla izpod peresnika, kaj šele izpod tipkovnice v zadnjih letih, ko sem samo še staroselcem in prvoborcem iz generacije pisala klasično tiskano voščilo, novodobnikom pa le še elektronsko.

V resnici sem letos prvič ugibala, ali mi je bolj prijetno prejeti takojšen odziv naslovnika na elektronsko voščilo s kakšnim kreativnim in samo njemu lastnim odgovorom, ki me je vedno znova razveselil, me v trenutku povezal z njim termi vzbudil občutek ugodja in povišane doze sproščenega serotonina. Ali pa je bilo bolj prijetno čakati na bodisi odziv po telefonu z nekajdnevnim ali po pošti nekajtedenskim zamikom, morda pa celo počakati na prvo srečanje v živo v že naslednjem letu ter tedaj prejeti pohvalo in zahvalo za voščilo. Veliki fantje in dekleta so vedno voščili in se tudi zahvalili. Na takšen ali drugačen način.

Prav za nikogar od njih pa se v tem trenutku niti za neprecenljivo vrednost nagrade ne bi mogla spomniti, kaj sem komu zaželela za leto 2020. Zelo verjetno nekaj na »okroglo« temo, zna pa biti tudi, da sem redko komu še pripisala želje za zdravje in srečo, bolj verjetno še želje za »uspeh«.

Zdravje je po naših raziskavah v zadnjih letih vrednota številka ena; več kot 70 % odraslega prebivalstva ga vrednoti za (zelo) pomembno. In prav verjetno je prav zaradi zaščite zdravja, ne glede na to, da še ne vemo, ali je s covidom-19 obolelega 0,15% prebivalstva, ali jih je v Sloveniji 3000 ali 0,5%in, če bi jih bilo deset tisoč, ali bi bil narod pripravljen žrtvovati svobodo gibanja.

Ljudem največje težave sploh ne predstavlja virus, temveč je za večino najhujše pomanjkanje odnosov z družino in prijatelji. Pogrešajo druženje; nobena najnaprednejša tehnologija, niti teamsi niti zoomi človeku, socialnemu bitju, danes še ne nadomeščajo druženja v živo, česar se jih večina najbolj veseli po omilitvi in ukinitvi ukrepov. Ena tretjina prebivalstva bo to najprej izkoristila za druženje združino doma, naslednjih 17 % pa za druženje zunaj doma. (Vir:Mediana, Covid pro bono, april 2020).

Prišli smo do ničelne točke, ko je želja po zadovoljevanju osnovnih potreb, ki so v Sloveniji že desetletja povsem samoumevne, postala središčna točka privlačnosti porabnikov. Večinsko in na splošno. Ta trenutek so razlike le v mikrosegmentih.

Kakšno bo normalno novo stanje, je težko ugibati. Med splošno javnostjo skoraj dva od desetih Slovencev pričakujeta, da se bo običajno življenje verjetno spremenilo na boljše. Takšna je optimistična razlaga podatka – 16,7%. Večina, vsak drugi, pa meni, da se bo običajno življenje verjetno spremenilo na slabše.

Če kdaj, tu in zdaj pozivam k sodelovanju in usklajenemu nastopu oglaševalske in celotne komunikacijske, marketinške in medijske panoge.Stopimo skupaj in v prvi vrsti poskrbimo za svoj obstoj in nadaljnji razvoj, hkrati pa za optimizem v družbi in ponovni zagon celotnega gospodarstva, še posebej, če bi se morali vrniti k nacionalni samozadostnosti. Pri tem mi je seveda jasno, da s prenosi tekem namiznega nogometa iz sosedove garaže ne moreš poganjati milijonov, kot bi jih z ligo prvakov. Poročanje iz Šmarja pri Jelšah prav tako ne more nadomestiti letošnjih olimpijskih iger v Tokiu.

V učbeniku Psihologija spoznavanja iz leta 1977 je že Vid Pečjak zapisal, da se krik bolje sliši v tišini. Ko vsi kričijo, se krik sliši manj. Zato vse znamke, ki v zdajšnjih prazninah v medijih, ko se je število objav zmanjšalo povprečno za blizu 60 %, in ki sporočajo vsaj eno od zdaj najbolj želenih osnovnih vrednot, utrjujejo temelje komunikacijske dediščine in moč znamke na dolgi rok.

Da se ne bi kdo čudil, zakaj so najboljši A1, Generali, Poli...– in SDS.

Nikoli ni prepozno za krik. Kot še vedno ni prepozno niti za sočutje. Morda pa zdaj, v tej pomladi, ko se leto začenja na novo, odkriješ v sebi Človekaz veliko začetnico.